»Nisem človek, pesnik sem.«

»Človek lahko gleda gor. Lahko vidi.«

»Človek ujame pa spet izgubi nit pesmi.«

»Samota je v tem, da se med ljudmi prepoznam / kot senca. // Samota je v tem, / da se med ljudmi sploh prepoznam.«

»V množici mnenj se presliši glas posameznih modrih ljudi«

»Nekateri ljudje želijo spati še naprej, / ne motite njihovega spanca, / izrežite jim ušesa, zamašite nosove«

»pogoltna usta spomina z lakoto // po dotikih rok otrok, podanih / v iskrenju tipov, tonov in likov, / da človek samo čuti in se čudi // in použiva, kaj vse počnejo čuti, / med njimi najbolj vonj, kralj spomina / in njegova kraljica beseda.«

»Človek se rodi s svobodno voljo, s katero lahko počne kar se mu zahoče, težave se pričnejo ko se od nekod prikaže bognajprej ne sme pojesti vsega kar bi rad, potem enkrat mora in drugič ne sme prevarati brata, pa izbira lahko samo med natančno določenimi dejanji.«

»To je poezija življenja, nabita z vsem, od nepopisnega vitalizma do intimne stiske minevanja. Toda njegov pesniški svet je življenje, radost v življenju, z razkošno občutljivostjo za vse, kar se dotika človeka in njegove eksistence v družbi. V njegovi poeziji z vsemi registri zveni realno življenje.«